Louis Braille: kdo je izumil pisavo za slepe
Louis Braille je bil francoski učitelj, slep od petega leta, ki je izumil pisavo iz pik, ki danes nosi njegovo ime. Rodil se je 4. januarja 1809 v Coupvrayu blizu Pariza in umrl 6. januarja 1852 v Parizu. Celico s šestimi pikami je zasnoval še kot učenec pariškega zavoda za slepe, pri približno petnajstih letih, svojo metodo pa je objavil leta 1829.
Njegov izum ni bil prva pisava, ki se bere s prsti: takšni poskusi so obstajali že pred njim. Ključno je bilo, da je slepa oseba lahko končno sama pisala. Pred Braillom je slep učenec s težavo prebral, kar so mu pripravili videči, napisati pa ni mogel ničesar. Zato se je Braillova pisava ohranila, drugi sistemi pa so izginili.
Na kratko
- Rojen 4. januarja 1809 v Coupvrayu, umrl 6. januarja 1852 v Parizu, star 43 let.
- Pri treh letih se je v očetovi sedlarski delavnici poškodoval v oko; okužba se je razširila na drugo oko in okoli petega leta je popolnoma oslepel.
- Pri desetih letih je začel obiskovati Kraljevi zavod za slepo mladino v Parizu, kjer so brali dvignjene latinične črke: brati jih je bilo mogoče, pisati pa ne.
- Izhajal je iz pisave iz pik Charlesa Barbierja — do 12 pik na znak — in jo skrčil na 6, ker dvanajst pik ne pride pod blazinico prsta.
- Sistem je zasnoval pri približno petnajstih letih, objavil ga je leta 1829, druga izdaja je izšla leta 1837; glasbeni zapis je bil del sistema od začetka.
- V času njegovega življenja sistem ni bil uradno sprejet. Zavod ga je leta 1840 celo prepovedal in uvedel šele leta 1854.
- Leta 1952 so njegove posmrtne ostanke prenesli v pariški Panteon; roke so ostale v Coupvrayu.
Datumi
| Rojstvo | 4. januar 1809, Coupvray (Francija) |
| Smrt | 6. januar 1852, Pariz, star 43 let |
| Vzrok smrti | Tuberkuloza |
| Izguba vida | Nesreča pri treh letih, popolna slepota okoli petega leta |
| Šolanje | Kraljevi zavod za slepo mladino v Parizu, od leta 1819 |
| Poklic | Učitelj v zavodu, organist in violončelist |
| Izum | Otipna celica s šestimi pikami, 64 kombinacij |
| Objava | 1829, druga izdaja 1837 |
| Uradno priznanje | 1854, dve leti po smrti |
| Panteon | 1952, ob stoletnici smrti |
Kako je Louis Braille izgubil vid
Louis Braille je začel izgubljati vid po nesreči pri treh letih, leta 1812, v sedlarski delavnici svojega očeta Simona-Renéja Brailla v Coupvrayu. Med igro z orodjem se je v oko ranil s šilom, ostrim orodjem za preluknjanje usnja. Rana se je okužila, okužba se je razširila na zdravo oko in okoli petega leta je deček popolnoma oslepel. Tako to opisuje Muzej Louisa Brailla v Coupvrayu, ki je v hiši, kjer se je rodil.
Viri se ne strinjajo, katero oko je bilo poškodovano prvo. Nesporno je le zaporedje: eno oko je bilo poškodovano, drugo je uničila okužba.
Kaj so slepi brali pred brajico
Louis Braille se je februarja 1819, pri desetih letih, kot štipendist vpisal v pariški Kraljevi zavod za slepo mladino, šolo, ki jo je leta 1785 kot prvo šolo za slepe otroke na svetu ustanovil Valentin Haüy. Tam so brali: Haüyjeva metoda je tiskala dvignjene latinične črke na debel papir, učenec pa je s prstom prepoznaval obliko črke A ali B.
| Omejitev Haüyjeve metode | Posledica |
|---|---|
| Latinična črka je obla oblika, narejena za oči | Prst jo prepozna počasi in z naporom |
| Vsaka stran se je stavila in tiskala | Knjige so bile drage, velike in težke |
| Za relief je bil potreben tiskarski stroj | Učenec sam ni mogel napisati ničesar |
Charles Barbier in pisava z dvanajstimi pikami
Leta 1821 je v zavod prišla pisava iz pik Charlesa Barbierja de la Serra. Ni posnemala oblike črk, temveč je s pikami, vtisnjenimi v papir, zapisovala glasove: do dvanajst pik na znak, v dveh stolpcih po šest. S tablico in šilom je slepa oseba lahko pisala.
Dvanajstletni Braille je takoj opazil slabost: dvanajst pik ne pride pod blazinico prsta. Za branje znaka je bilo treba s prstom drseti čezenj in šteti pike. In ker je pisava zapisovala glasove, ni imela pravopisa, ločil in števil.
Pogosto se pripoveduje, da je Barbier svoj sistem izumil kot vojaško kodo, da bi bilo ukaze mogoče brati ponoči brez luči. To različico danes izpodbija raziskava (Philippa Campsie), po kateri ga je Barbier namenil slepim že v besedilu iz leta 1815. Ne postavljamo se na nobeno stran. Nesporno je le število: pri Barbierju do dvanajst pik, pri Braillu šest.
Od dvanajstih pik do šestih
Louis Braille je celico s šestimi pikami zasnoval okoli leta 1824, pri petnajstih letih: dva stolpca po tri pike, 64 kombinacij vključno s prazno celico. Merilo je bil dotik: celica s šestimi pikami v celoti pride pod blazinico kazalca in se prepozna z enim dotikom.
| Barbierjeva pisava | Braillova celica | |
|---|---|---|
| Pik na znak | Do 12, dva stolpca po 6 | Do 6, dva stolpca po 3 |
| Kaj zapisuje | Glasove | Črke, števila, ločila |
| Pravopis | Nemogoč | Mogoč |
| Branje s prstom | S prstom je treba drseti čez znak | Znak pride pod prst |
Glede starosti se viri razhajajo: večina navaja leto 1824 in petnajst let, nekateri leto 1825 in šestnajst; muzej opisuje delo od dvanajstega do šestnajstega leta. Mi pišemo »pri približno petnajstih letih«.
Kaj je objavil
Braille je svojo metodo objavil leta 1829, star dvajset let. Francoski naslov govori o načinu pisanja besed, glasbe in cerkvenega petja s pikami: glasba je bila v sistemu od začetka. Braille je igral violončelo in orgle ter bil organist v pariških cerkvah.
Druga izdaja iz leta 1837 je sistem utrdila v današnji obliki: opustila je črtice, ki jih je prva izdaja še mešala s pikami, saj se pod prstom črtica in pika zamenjata.
Zakaj sistem v času njegovega življenja ni bil sprejet
V času življenja Louisa Brailla sistem ni bil uradno priznan, v šoli, kjer je nastal, pa je bil celo prepovedan.
Leta 1840 je novi ravnatelj zavoda Pierre-Armand Dufau Braillovo pisavo prepovedal; učenci so jo še naprej skrivaj uporabljali. Februarja 1844 je ob odprtju nove šolske stavbe namestnik ravnatelja Joseph Guadet javno pokazal branje in pisanje v brajici in sistem se je vrnil v šolo. Uradno je bil sprejet šele leta 1854, dve leti po tem, ko je Braille 6. januarja 1852 umrl za tuberkulozo.
Panteon in roke v Coupvrayu
Ob stoletnici njegove smrti, leta 1952, so Braillove posmrtne ostanke prenesli v pariški Panteon. Coupvray je želel obdržati nekaj od svojega slavnega sina: njegove roke so ostale v žari v grobu v rojstnem kraju. Kar je Louis Braille spremenil, je prav nekaj, kar se dela z rokami.
Brajica v Sloveniji danes
V Sloveniji se Braillovi pisavi reče brajica. Pravila za slovenščino določa standard slovenske brajice, ki ga je leta 2016 objavila Komisija za slovensko brajico in je nadomestil standard iz leta 1974. Leta 2025 je bila slovenska brajica vpisana v Register nesnovne kulturne dediščine. Več o tem v članku o standardu slovenske brajice.
Izumiteljevo ime se v brajici zapiše ⠨⠇⠕⠥⠊⠎⠀⠨⠃⠗⠁⠊⠇⠇⠑: piki 4 in 6 pred vsako veliko začetnico. Vse črke najdeš v tabeli Braillova pisava.
Pogosta vprašanja
Koliko je bil star Louis Braille, ko je izumil svojo pisavo?
Približno petnajst let. Najpogosteje se navaja leto 1824; nekateri viri navajajo leto 1825, muzej v njegovi rojstni hiši pa opisuje delo od dvanajstega do šestnajstega leta. Metodo je objavil leta 1829, star dvajset let.
Zakaj je Louis Braille oslepel?
Pri treh letih se je v očetovi delavnici ranil v oko s šilom. Okužba se je razširila na drugo oko in okoli petega leta je popolnoma oslepel.
Ali je Louis Braille prepisal sistem Charlesa Barbierja?
Ne. Izhajal je iz Barbierjeve zamisli o pisanju z dvignjenimi pikami in je to odkrito priznaval. Vse drugo je spremenil: šest pik namesto dvanajstih, da celica pride pod prst, ter črke, števila in ločila namesto glasov.
Kje je pokopan Louis Braille?
V Panteonu v Parizu, od leta 1952. Njegove roke so na željo krajanov ostale v Coupvrayu.
Kdaj je svetovni dan brajice?
- januarja, na rojstni dan Louisa Brailla. Razglasila ga je Generalna skupščina OZN leta 2018, obeležuje pa se od leta 2019.